»Marko Zorko, pripadnik stare hipijevske šole, je seveda politično nekorekten. Tisto, kar so bili zgodnji Buldožerji v rock'n'rollu, je bil Marko Zorko v novinarstvu. Kar je Diareja v svetu likovnih podob, je bil Zorko v svetu besed. Težko pa razvozlamo histomatsko protislovje, da je Zorko pisal za Komunista. Zagotovo v njegovi zapuščini ne bomo našli pojasnila, da je v zadnji letnik Komunista (ali v zadnji CK – to je pravzaprav vseeno) vstopil, ker je želel biti ob razpadu enostavno zraven. Morda gre prej za nek partijski mazohizem. Če je bila partija nekaj desetletij sadistična, je zvijačnost dialektičnega uma v letih sestopanja z oblasti na površje navrgla tudi elemente mazohizma. In Zorko je bil poklican, da heretični bič satire uporabi za zadovoljevanje partijskih mazohističnih potreb. Jasno, ob tem je kdaj udaril tudi mimo. Torej je udaril po tistih, ki bi še vihteli bič sadizma.

A Zorko, preoblečen v haljo upokojene učiteljice Gerte Kuper, v Komunistu še ni dosegel zenita politične nekorektnosti. Na Everest se je povzpel kakšnih sedem let pozneje, ko je v Razgledih pisal Skrivni dnevnik Janeza Drnovška.«

Ali Žerdin

Marko Zorko (22. 9. 1944–21. 1. 2008) je večino poklicne poti prebil v vlogi novinarja in redaktorja na Radiu Slovenija, v spominu odzvanjajo Štefkin kot, Naš gost, Naši kraji in ljudje, Točno opoldne  .... Pisal je za časopise Komunist (1988, 1989), Razgledi (1995, 1996), Sobotna priloga Dela (1993–2006), Dnevnik (2007) in Mladina (2007, 2008). Leta 1991 je dobil Tomšičevo nagrado. Za časa njegovega življenja sta izšli knjigi Mein Kampf (2001, druga izdaja 2011) in Knjiga mrtvih (2007). Po Mladenu Dolarju je pisanje Marka Zorka najboljše, kar je kdaj napisala slovenska roka.

Avtorji: Marko Zorko, Jedrt Jež Furlan (spremna beseda), Ali Žerdin (spremna beseda), Ljubo Vukelič (fotografija)

Število strani: 228

Leto izdaje: 2014

Dimenzije: 12.9 x 198 x 1.8 cm

Vezava: Mehka

Zalozba: eBesede d.o.o.

Jezik: slovenski

ISBN: 9789616922340